Anže Petrič, refleksoterapevt
Znanost in raziskave
Na prvi pogled preprosta zdravilska veščina, ki jo danes strokovno imenujemo stopalna reflesoterapija 1 ali krajše SRT, se je razvila na praktičnih izkušnjah in intuitivnem znanju, ki se je prenašalo prek mnogo rodov.
Zgodovinske raziskave kažejo, da refleksoterapija izhaja iz Kitajske, kjer so jo uporabljali že pred 5000 leti, vendar o tem ni bilo najdenih nobenih zapisov ali najdb, saj se je znanje prenašalo le prek ustnega izročila.
V devetnajstem stoletju so arheologi v Egiptu odkrili vrsto arheoloških najdb, ki pričajo o vsakodnevnih življenjskih dejavnosti starih Egipčanov, pa tudi o medicinskih praksah, ki so jih izvajali.

Najdba hieroglifske stenske poslikave v grobnici Ankhamorja v Sakari, ki prikazuje izvajanje refleksoterapije stopal ter datira v obdobje okoli leta 2330 pred našim štetjem, pa je razlog, da refleksno masažo stopal dandanes imenujemo tudi staro egipčanska tehnika.
Konec štirinajstega stoletja se je refleksoterapija uporabljala po vsej Evropi, imenovali pa so jo conska terapija. Oče sodobne refleksoterapije dr. William Fitzgerald (1872–1942) je odkril, da so consko terapijo uporabljali tudi Ameriški staroselci. Dr. Joe Shelby Riley (1856–1947) je v ZDA izvedel številne študije delovanja in učinkov refleksoterapije v povezavi s človekovim zdravjem. Eunice Ingham (1879-1974) je v tridesetih letih 20. stoletja kot terapevtka sodelovala z dr. Rileyjem in si močno prizadevala, da bi refleksterapijo približala splošni javnosti. Svoje znanje o refleksoterapiji je tako popisala v številnih knjigah.
Sčasoma so njene knjige dosegle Evropo kjer jih še danes uporablja veliko ljudi. Leta 1966 je Doreen E. Bayly uvedla metodo v Veliko Britaniji. V Namčiji je s to metodo začela Hanne Marquartd leta 1967.
Hanne Marquartd je razširila karte refleksnih con stopala, uvedla nove reflekse ter vzpostavila natančno locirane anatomske korespondence. S prečnimi črtami je razmejila tudi tri nova področja, pri čemer je identificirala podobnost oblike med osebo v sedečem položaju in obliko stopala.


Zaradi svoje neinvazivne, nefarmakološke in komplementarne narave je refleksoterapija splošno sprejeta metoda za vzdrževanje zdravja. Ob upoštevanju previdnostnih ukrepov pri bolnikih s posebnimi zdravstvenimi težavami, kot so motnje strjevanja krvi in srčno popuščanje, refleksoterapija stopal na splošno ne povzroča nobenih škodljivih učinkov. Za vsako osebo sta uporaba in učinek terapije edinstvena.
Sodobna znanost ponuja kar nekaj kliničnih raziskav in drugih publikacij o desetletjih empiričnih izkušenj na področju stopalne refleksoterapije in jo opredeljuje kot metodo z naslednjimi značilnostmi:
-
- Stopalna refleksoterapija kot regulacijska terapija sodi v skupino komplementarnih metod zdravljenja, ki človeka obravnavajo na vseh ravneh, a le v mejah njegovih regenerativnih zmožnosti. Ne bojuje se proti simptomom, temveč spodbuja posameznikovo zmožnost za samozdravljenje.
- Stopalna refleksoterapija kot samoregulacijska terapija spodbuja posameznikove lastne zdravilne moči in deluje na otipljivi in neotipljivi ravni.
- Stopalna refleksoterapija kot manualni terapevtski postopek posreduje pomemben zdravilni dotik. Različni odzivi prejemnika na terapevtski dražljaj omogočajo individualno obravnavo posameznih bolezenskih procesov.
Izsledke kliničnih raziskav in empiričnih izkušenj lahko grobo strnemo v treh točkah:
- Bolne osebe doživljajo različne vrste bolečin ali simptomov v povezanih refleksnih conah na stopalu, ki se pri terapiji zdravih oseb ne pojavljajo.
- Akutna in kronična bolečinska stanja, funkcionalne bolezni mišično-skeletnega sistema, notranjih organov, motoričnih živcev in avtonomnega živčnega sistema, imunskega in endokrinega sistema ter čustvenih motenj je mogoče s stopalno refleksoterapijo izboljšati ali zdraviti, a v meji regenerativnih sposobnosti posameznega prejemnika.
- Vplivi terapije so boljše delovanje črevesja in ledvic, izboljšanje dihanja in delovanja kardiovaskularnega sistema, umiritev vznemirjenosti – vedno v mejah obstoječe bolezni.
Študija z naslovom Ponovni pregled refleksoterapije: koncept, dokazi, trenutna praksa in usposabljanje izvajalcev, objavljena v publikaciji Journal of Traditional and Complementary Medicine v letu 2015 ² je pokazala, da so bolniki, ki so prejemali refleksno masažo stopal, znatno zmanjšali količino uporabljenih zdravil. Pri zdravljenju kroničnih bolezni, ki spreminjajo normalne fiziološke funkcije telesa, raziskovalci ugotavljajo, da refleksoterapija najučinkoviteje deluje kot dopolnilna terapija v kombinaciji s konvencionalnim zdravljenjem.
Barbara in Kevin Kunz sta v obsežnem pregledu z naslovom Z dokazi podprte refleksološke raziskave za raziskovalce in zdravstvene delavce ³, objavljenim v letu 2008 povzela 168raziskovalnih študij ter izvlečkov iz publikacij in srečanj refleksoterapevtov z vsega sveta.
Na podlagi študij, ki sta jih pregledala, sta ugotovila, da stopalna refleksoterapija izboljša prekrvavitev in delovanje organov, blaži simptome bolezni, spodbuja sprostitev ter zmanjšuje bolečino.
¹po Hanne Marquardt, v slovenščino prevedla Meta Tomelj; Refleksoterapija stopal – temeljni učbenik, Hanne Marquardt, v slovenščino prevedla Meta Tomelj, izdala založba Vida 2020
²Embong N.H., Soh Y.C., Ming L.C., Wong T.W., Revisiting reflexology: concept, evidence, current practice, and practitioner training, JTCM, 2015
³Kunz B., Kunz K., Evidence-Based Reflexology Research for Researchers and Health Professionals, RRP Press, 2008